Wobličenje a wopisanje hornjo- a delnjo-łužiskeho Serbowstwa w lětach 1880 - 1885; z přidawkom nadrobneje kharty serbskich Hornich a Delnich Łužic z lěta 1886
— 47 — wsitcy rozumja a powedaju tez serbski. Dzeci nemskich starsicb reßa a öitaju pak wse serbski runje tak derje kaz nSmski: w Ochozskej suli so mjenujcy kaz na druhich wsacb Picanskeje wokoliny z pomocu serbsciny nemski wuci, nabozina so serbski wukiaduje, a sobotu prenja rjadownja w serbskej bibliji öita. Do sule, kotraz ma dweju serbskeje wucerjow, khodzi ca. 240 dtfeci. — Cyrkej je khetro jara stara a drjewjana ze zwönicu mesto weze, kiz je so raz wotpaliia. Za to je fara rjana a rumna, w 1. 1855 z nowa natwarjena. Farar (bac do 1882 Latk rodz. z Desanka) preduje jenu njedzelu jenoz serbski, drubu pak nemski a serbski; lidyz pak zani Nemcy njeprindu, dyrbi tez tutu druhu njedMu nemski kems wupadnuc, stoz so tak redko njestawa. Tez kdyz je serb- ska spowedz, njeje zadyn nemski kems. Spewa so pH serbskich Bozich siuzbach serbski. Na nemske kemsenje je ledma bdy 50 ludH prisio, mjez tym zo na serbske jick zwjetsa 500 kliodzi (po swedcenju k. fararja). DHwna naprawa pak knjezi we tym, zo so tu pacerske dzöci jeno nemski rozwuceju, hdyz tola w suli katecbismus a bibliske brönöka tez serbski wuknu. K. faraf mi to z tym wujasni, zo je wdn to tak naprawjene prewzal a tuz tez wostajil! — Dokbodow ma faraf 2400, 1. wuöer 1200 a 2. wucef (bjez starobnebo prilozka) 420 br. Patronat slusa kralowskemu konsistorijej. Muzska a pfedewsem tez zönska drasta je tu böle jednora njezli w Blotacb. — Spomnjenja bödny je nalozk, zo dorosceni rnuzowje w Bozej nocy (hodownißku) na cyrkwinu lubju du a tarn jfednade serbskicli kerlusow wuspewaju. Hac je bewak lid^.e tajki abo podobny nalozk, njewem. Z Ocbozy je nesto wucenvcb Serbow wuslo. Je tarn 82- letny bur Grys, kotrehoz pjeco synowje su wsitcy so sami na wuöerstwo prihotowali a z dzela dobri a originalni (n. pr. Mjertyn Grys w Nowej Wsy) serbscy wuöerjo byli. Dale je tarn stary dzed Smjeto, kiz je na ducbownistwo studowawsi prönje pruho- wanje wobstal, ale zastojnistwa njedostal; tuz pase wön netko bizo dolbe leta domacb kruwy swojeje narodneje wsy. Pred krdtkim je so tez khorowatosce dla missionar Kukis na wot- pocink do swojeje Ocbozskeje domowiny wrudil.