Wobličenje a wopisanje hornjo- a delnjo-łužiskeho Serbowstwa w lětach 1880 - 1885; z přidawkom nadrobneje kharty serbskich Hornich a Delnich Łužic z lěta 1886
holca praji, zo su tarn same sli!“ Dzeöo: „!yd) f)o jü fjieljar ’trieb’n!" Nan: „Nö, dha ’noz dzi po nje!“ D^ööo: ,,3d) war fö fcljun tjufn!" — W pritomnosci Nemcow Serbja nemscy reca. — Wukran- öicy z 625 wob., wot kotrychz prez 400 k starolutherskej cyrkwi sluseju (hl. iso. XXVII), su nimale cyle serbska wjes, a nemcuje so tarn malo, z wjetsa jeno wot snadneho dzela sobustawow kraj- neje cyrkwje w Kadsowje. Rod^enyck Nemcow je na 70, nem- cowarjow na 25, do kromady na 95; po swedcenju gmejnskebo predstejicerja zadyn Serb dospolnje prenemceny njeje; druzy 530 wob. su Serbja a reca serbski, 13 z nich a male dzeci z cyla nemski njerozumja. Nemskich swojbow je 14, mesanych 10, w kotrychz nemska reö knjezi, kdyz tez serbski rozumja. W korc- momaj (1 s. a ln.) reci so nemski a serbski. Cyrkej: W 1. 1848 be hisce közdu njedzelu najprjedy serbski kems a potom nemski a jenoz tehdy, lidyz mejese so nemska spo- wödtf, be tez nemska Boza sluzba prjedy serbskeje (pfir. Jak. S. H. tu2. str. 48). Netkole pak je (najskerso wot 1. 1874) serbski kems jeno közdu druku njedzelu a to po nemskim, prjedy nemskeko jeno köädu 4. njedzelu. Z toko te£ pokkadiza, zo su serbske kemse mjenje wopytane, kaö nemske, nie pak zo je tarn z razom wjele mjenje Serbow. Nemska spowedß dzerzi so közdu druku njedzelu, serbska pak közdu 4., drukdy tez hisce redso (po druhej powesci 10 kröc za leto). Serbske pokrjeby su w Kadsowje redke, w Kkolmje hisce redse. — Pacerska wuöba je cyle nemska. — Missionski Posol so zadyn njeöita, sobu- staw s. ev.-lutk. knik. tow. je tarn je dyn. Fararjo böclm wot könca zandz. lgtstotka: Renö, Janko, Mi§- naf, Mrözak I., Haeseler (rod2. Nömc z D. L., kiz pak je serbski nawnknul). Sula: We wyssej rjadowni wuöi so wot 1. 1875 w§o nömski, w nizsej pak wuknu so tola hisce prönje tri „kauptstuki“, neko- tre bibliske hrönöka a kerlusowe stufcki serbski a to tak, zo so dzeöom predprajeju. Zo bychu d£eci serkski citaö wukle, njeje pjeöa dowolene! Z cyla dzedi ani jeneje serbskeje knizki w suli njewohladaju. Dia tajkick wobstejnosöow jick mnoko nemcuje: maju nemsku rec za wosebnisu, hac macernu serbsku. — Wu- öerjo böchu dotal serbscy: poslödnjej Bergmann a Simjenc.